Šesti dan 6.2.2026

Dan se je začel dokaj podobno kot ostale dni, punci sta se zbudili in šli na zajtrk, fanta pa sta spala. V Nano lab-u je bila naša prva naloga pakiranje in razvrščanje včerajšnjih gojišč. Ko smo to opravili smo vmešali tri druga gojišča. Za ulivanje gojišč v epruvete smo uporabili dva nova pripomočka. Takoj smo se strinjali da bi nabavo teh predlagali šolskemu laboratoriju. Ko smo končali z delom smo se odpravili na kosilo, ki je bilo danes bolj zgodaj kot po navadi. Za kosilo smo imeli jufko, za katero smo menili, da so pri pripravljanju pozabili na omako. Po kosilu smo imeli le še pol ure, saj nam je profesor rekel, da moramo biti ob 13.00 v hotelu. Vendar smo nekoliko podaljšali, saj smo se zagovorili s sodelavcem, ki je presenetljivo veliko vedel o Sloveniji in njeni zgodovini. Dvajset do dveh smo se z ostalimi odpravili proti srednji šoli, kjer je profesor Mihelčič (naš drugi spremljevalec) pekel zelo dobre pice. Na šoli so nas navdušeno sprejele dijakinje, ki so nam razkazale šolo. Največja senzacija so bili naši štirje fantje, ki so iz nekega čudnega razloga izstopali iz dekliške šole. S puncami smo si izmenjali kontakte, potem pa smo jih prosili, da nam razkrijejo skrivno lokacijo najboljšega in najdražjega pistacijevega namaza, katere nam profesor Verbovšek ni želel razkriti. Velika večina dijakinj je zelo slabo govorila angleško, zato smo bili hvaležni dandanašnji tehnologiji brez katere se v eni uri ne bi mogli zmeniti prav nič. V trgovini smo dobili namaz in si kupili nekaj oblek. Po celotnem dnevu smo bili zelo utrujeni, zato smo se odločili, da bomo večerjo jedli v restavraciji soba 301 (fantovska soba). Ker profesorja nista dobila povabila sta bila zelo užaljena. Dan smo končali z pisanjem bloga.