Osmi dan, 8.2.2026

Zjutraj so trije člani odšli na zajtrk, medtem ko je eden raje spal. Ob pol desetih smo imeli organiziran avtobus do centra. Tam smo se dobili z koordinatorko, ki je vodila ogled. Kot prvo destinacijo smo si ogledali Hagio Sofio, ki nas je rahlo presenetila, saj smo mislili da bo bolj mogočna. Na žalost je zunaj in znotraj potekala restavracija. Zanimivo je bilo videti preplet krščanstva in muslimanstva znotraj mošeje. Druga destinacija je bila Modra mošeja, ki nam je vsem bila lepša in mogočnejša. Pred vstopom smo se morali sezuti, saj je to splošno pravilo pri vseh delujočih mošejah. Sledilo je skupno kosilo v restavraciji s kebabi, kjer smo lahko izbirali med tremi meniji. Naša tretja destinacija je bila Bazilika cisterna. Za vse nas je bila slednja najbolj navdušujoča. Cisterna je bila podprta s čudovitimi in različnimi stebri. Iz nje so prebivalci takratnega Konstantinopla črpali vodo za toplice, vodnjake... Naša zadnja destinacija je bila Sultan Ahmedova mošeja, do katere smo hodili v dežju. Ta je bila veliko manjša, vendar je stala ob lepem pokopališču in čudovitem razgledu. Po ogledu smo se skozi mesto sprehodili do avtobusa, na katerem smo skoraj vsi spali. Po vrnitvi smo nekaj časa počivali, nato pa se lotili priprave večerje, tokrat malo po taborniško. V grelniku za vodo smo skuhali raviole in jih prelili s paradižnikovo mezgo. Staro plastenko in pokrovček od sladoleda smo uporabili kot krožnike. Fanta sta odšla v trgovino, kjer sta kupila čokoladice, malenkosti za domače in gobo za pomivanje čajnika, v katerem je ostalo testo raviolov. Punci pa sta se pogovarjali s sosedi. Dan smo zaključili s kartanjem.